www.garaza.biz
Viktimologija Advertisement
Nedjelja, 26 Sijeanj 2020
 
 
PROMOCIJA KNJIGE HUDA JAMA, SKRITO ZA ENAJSTIMI PREGRADAMI
Subota, 25 Lipanj 2011

rna luknja v vesti slovenske drave

U izdanju slovenskog katolikog tjednika Druina iz tiska je izašla knjiga o grobištu Huda jama pod naslovom Huda jama, skrito za enajstimi pregradami, a asopos Druina donosi reportau o promociji knjige koja je bila 31. svibnja 2011. g.  u 19:00 sati kojoj na alost nisam mogao prisustvovati.

Reportaa je donesena pod naslovom"rna luknja v vesti slovenske drave" (koliko ih je tek na savjesti Hrvatske, koja je istraivanja pred 11 godina prekinula??? i do danas ih nije obnovila!??? ) 

Preneseno:  http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/0DE73678AFF2DEEBC12578A900282340?OpenDocument

lanak nam je preporuio Franjo Talan i Damir Borovak. Hvala im! Preporuujemo - pogledajte.

12.6.2011

Zaloba Druina je v torek, 31. maja, v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pripravila pogovor ob izidu knjige z naslovom Huda Jama. Skrito za enajstimi pregradami.

O komunistinem pomoru ujetnikov v rudniku v Hudi Jami se je vedelo e dolgo, vendar ni konkretnega. Le ljudje so vedeli povedati, da obstajata dva jaška in da je v njih celo dva tiso rtev.

Po prvih zemeljskih raziskavah (sondiranjih) evidentiranih jam, protitankovskih jarkov in kraških brezen v letu 2006 so za vladno komisijo za prikrita grobiša, katere jedro so sestavljali zgodovinarja Joe Deman in Mitja Ferenc ter kriminalist Pavel Jamnik, dozorele razmere tudi za raziskavo rudniškega jaška. 24. julija 2008 so rudniški delavci prebili prvo pregrado in naleteli na do vrha napolnjen rov z jalovino. Delo je bilo prekinjeno, e po nekaj tednih pa so delavci z ronim izkopom in s samokolnicami zaeli iznašati material v stranske rove. Dnevno so napredovali po dva metra in pol. Iznesli so 400 kubinih metrov jalovine. Vmes so naleteli na kar enajst razlinih pregrad. Najdebelejša, iz armiranega betona, je bila debela 1,2 m. Po skoraj osmih mesecih odstranjevanja ovir so 3. marca 2009 raziskovalci v rovu naleteli na ogromno belo gmoto, ki ji niso videli konca. Stali so pred mnoico še nerazpadlih trupel. Niso naleteli na prazne in posušene kosti, kakršne obiajno ostanejo od loveka po 65 letih. Naleteli so na trupla, na katerih so bili vidni lasje, nohti, koa, uhlji. Bili so zlepljeni drug z drugim. Zaradi odsotnosti zraka trupla namre niso razpadla. Izvedenci sodnomedicinske stroke so iz rova iznesli posmrtne ostanke 427 ljudi. Kmalu je bil omogoen dostop tudi do prvega jaška. Za raziskovalce ni bilo nobenega dvoma, da bodo posmrtni ostanki rtev tudi v jašku. Na stenah so še bili vidni lasje, ki so se nanje prilepili potem, ko so se trupla pri razpadanju stiskala in posedala. Jašek je globok 45 m in na prve rtve so naleteli na osmih metrih od vhodne odprtine. Sodiše je odredilo, naj se zgolj na petih metrih globine ugotovi, koliko rtev je v njih. Tako so rudarji na globini od 8 do 13,5 m iznesli posmrtne ostanke 369 oseb enskega in moškega spola. Glede na globino jaška in koliino najdenih rtev na odkopanem delu predvidevajo, da so v jašku na globini 32 m, ki je še ostala neraziskana, posmrtni ostanki še ve kot 2.300 oseb.



Še enkrat rtve
V knjigi Huda Jama. Skrito za enajstimi pregradami, ki jo podpisujejo Mitja Ferenc, Pavel Jamnik in Mehmedalija Ali, so vsi trije avtorji opisali svoja spoznanja in pogled na enega najhujših zloinov po drugi svetovni vojni. Knjiga je prikaz dela, ki so ga pisci knjige in številni drugi opravili v Hudi Jami od zaetka leta 2008, ko je bilo odloeno, da bodo jamo sondirali, pa vse do druge obletnice odkritja rtev v rudniku. Pisci besedil v knjigi so si zadali nalogo, da slovenski javnosti podrobneje predstavijo raziskovanje grobiša v rudniku v Hudi Jami. V asu vemesenih raziskav, ko je padala pregrada za pregrado, javnosti o tem niso obvešali. Tudi sami ve mesecev niso mogli z gotovostjo vedeti, ali bo preiskava potrdila obstoj grobiša in bodo našli posmrtne ostanke številnih rtev, o katerih se je širil ljudski glas, ali ne. Ko so po odkritju rtev kasneje preiskavo prevzeli pravosodni organi, pa javnosti podrobnih informacij in slikovnega gradiva iz Hude Jame niso ve posredovali. Ker je namen preiskave povojnih pobojev predvsem seznaniti Slovence s tem, kaj se je v tem asu dogajalo in je bilo v prejšnjem politinem sistemu skrito in zakrivano, je knjiga, ki je obogatena z okoli tristo fotografijami, prvi poskus sistematine in celovite predstavitve raziskave moriša v rudniku v Hudi Jami.

Mehmedalija Ali je opisal rudarska dela prebijanja do kraja zloina v rudniku, ureditev rudnika za varno delo in iznašanje trupel. Pavel Jamnik je prikazal kriminalistino preiskavo v zvezi z genocidom v Hudi Jami. Zgodovinar dr. Mitja Ferenc pa je opisal zgodovino rudnika, dosedanjih pisanj o zloinu v Hudi Jami, priprave na »odpiranje« rudnika, potek prebijanj pregrad do kraja moriša, podal je opis moriša in iznosa trupel iz rova in dela prvega jaška, kritino pa je tudi ovrednotil odnos dravnih organov do tako vnebovpijoe problematike, kot je grobiše v rudniku Huda Jama. Raziskovanje Hude Jame se je namre leta 2010 konalo. Vlada se je odloila, da tistih rtev, ki so še ostale v jašku, delavci ne bodo ve iznašali. Ostale bodo tam, v globini od 13,5 m do 48 m. Tudi 796 rtev, ki so jih sodnomedicinski izvedenci e pregledali, bo ostalo kar v rudniku. Tako bodo rtve Hude Jame še enkrat postale rtve – tokrat demokratine drave.

Spet zlorabljeni
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc, tudi urednik knjige, o njenem namenu pravi: »Knjige smo se lotili predvsem zato, ker se zavedamo, da bo s asom in ustavitvijo del v rudniku marsikaj odšlo v pozabo. Po drugi strani pa smo bili tudi razoarani, saj smo poskušali storiti prav vse, kar je bilo v naši moi, da bi vse rtve iznesli iz rudnika in dostojno pokopali. Pri tem, al, nismo bili uspešni. Tako je knjiga tudi prikaz našega poraza in hkrati protest proti odloitvam, ki so bile sprejete mimo stroke in so povzroile tudi neodgovorne ukrepe. Vsi trije pisci smo namre mnenja, da je odloitev drave o izgradnji kostnice v jami in ustavitev izkopa pomorjenih rtev iz jaška napana. Morda bo ob dokonanju kostnice v rovu sorodnikom za nekaj asa omogoen dostop do vhoda kostnice ali do polic, na katerih so 'zaboji' s posmrtnimi ostanki. A zaradi rudnika in pogojev obiskovanja tega (oprema, zraenje, vodstvo) bo to gotovo le zaasno. Zato bo civilizacijska pravica rtev, da bi imele dostojen grob, ki bi ga sorodniki lahko obiskovali in kamor bi lahko poloili cvetje, prigali sveo, spet zlorabljena.«

Dr. Ferenc sicer meni, da bodo zapisi v tej knjigi za mnoge bralce preve polni podatkov, citatov in datumov. »Glede na to, da sta minili e dve leti od odkritja rtev v rovu in tri leta od zaetka postopkov za raziskavo rova Barbara, smo bili mnenja, da je treba zbrati dostopno dokumentacijo in jo prikazati z razlinih zornih kotov. Raziskav v rudniku v blinji prihodnosti ne bo ve in obstaja bojazen, da se bo dokumentacija porazgubila po razlinih ustanovah in bi jo kasnejši raziskovalci teko zbrali. Ker smo sodelovali pri raziskavi od vsega zaetka in tudi soustvarjali gradivo, smo menili, da je naša dolnost, da ga predstavimo. Morda bo kdaj kasneje drava imela ve poguma, ve obutka in višjo stopnjo zavezanosti normam civilizacije, ki jih je postavila e Antigona in ki narekujejo, da je treba mrtve dostojno pokopati. Pa etudi leijo v globinah rudniških jaškov.«

Dr. Mitja Ferenc je opisal tudi obutek, do katerega so preiskovalci po 65 letih s podrtjem pregrad in odstranitvijo materiala v zasutih rovih prišli do trupel. »Na neki simbolni, morda e nekoliko religiozno-filozofski ravni bi lahko rekli, da smo po vseh teh letih duše pobitih spustili na svobodo. Zdaj ko je e jasno, da rtve ne bodo pokopane na pietetno urejenem grobišu, temve bodo ostale v zabojkih v rudniku, lahko reemo, da duše pobitih spet porivamo nazaj v moriše in jih poskušamo znova zapreti.«

Kriminalist Pavel Jamnik, vodja kriminalistine preiskave zloina v Hudi Jami, je pojasnil, da so kriminalisti sicer zaslišali precej ljudi, vendar takšnih podatkov, da bi lahko koga kazensko ovadili, niso dobili. V knjigi je objavljeno njegovo obširnejše poroilo o kriminalistini preiskavi, tudi z nekaj drobnimi prievanji ljudi, ki so bili prie pomora v Hudi Jami.

»Moj prehudi projekt«
Mehmedalija Ali, rudar, ki je vodil dela v rudniku: »Huda Jama je moj prehudi projekt. 31. januarja 2008 sem bil pri prvem ogledu Hude Jame. Ko sem prvi bral lanke in izjave ljudi, slovenskih emigrantov, razseljenih po svetu, je bilo enako, kot e bi bral pripovedi nas, preivelih Srebrenianov. V meni se je takrat rodil neizmeren nagon, da prispevam nekaj dobrega za te ljudi, ki so 60 let trpeli. Jaz sem jim verjel. Verjel sem, da v Hudi Jami ne obstaja fizina pregrada, ki bi bila kos moji elji, da potolaim sorodnike rtev in razoaram junaške zlobnee, ki so z okrvavljenimi medaljami pili kri navadnim smrtnikom, vse to pod okriljem bratstva in enotnosti. Mojega truda v Hudi Jami, moje more, moje duševne boleine ne bo nihe nikoli razumel. Najlaja pot je bila odkritje zloina. Teja pot je bila poskrbeti, da se ne postavijo nove, hujše pregrade. Moj cilj je bil iznesti vse rtve iz rudnika in jih primerno pokopati na primernem mestu. Sam rudnik pa ohraniti v stanju, da bi ga mlade intelektualne generacije lahko obiskovale in širile zdrav duh, ker se nikoli in nikjer ne sme ve ponoviti Huda Jama. Jamo mi je uspelo urediti do te mere, da ni ve razloga za njeno zaprtje. Za iznos rtev iz Hude Jame sem padel na izpitu. Danes sem jezen in alosten.«

Najveji pomor
Na zaetku predstavitve, ki jo je vodil novinar Joe Moina, je bil prikazan kratek dokumentarni film, ki je na zgošenki dodan knjigi. Moina je uvodoma dejal, da so posnetki na filmu zbrane »vpeljali v zgodbo o nepopisni grozi, ki se je zgodila v Hudi Jami in se na neki nain nadaljuje še danes«, in nadaljeval, da je Huda Jama »zaradi tega, kar se je tam dogajalo, zaradi okrutnosti, kako se je to dogajalo, in zaradi portvovalnosti naina, kako se je zloin razkril, rna luknja globoko v vesti slovenske drave, slovenske drube in slovenskega loveka. rna luknja, v kateri ponikne še tako velik zloin, v kateri izginejo odgovorni zanj in v kateri ponikne tudi odgovornost te drave do pietetne obravnave teh in drugih tisoev nepokopanih v ve kot 600 grobiših na slovenskih tleh.«

Direktor Druine Tone Rode pa je dejal, da je Huda Jama najveji pomor neoboroenih ljudi po drugi svetovni vojni in (se) vprašal, ali se sploh zavedamo tragike, ki nam jo kaejo prizori iz Hude Jame.

Ivo ajdela
 
« Prethodna   Sljedea »
 
Top! Top!